Dan | Trajanje | Vsebina |
11. 3. 2025 | 9:00 do 17:00 |
|
12. 3. 2025 Maribor, FS UM | 8:00 do 17:00 |
|
18. 3. 2025 Maribor, FS UM | 9:00 do 17:00 |
|
19.3. 2025 | 9:00 do 17:00 |
|
Pogoji za pristop k izobraževanju
Ni pogojev za pristop.
Bi se želeli prijaviti na to izobraževanje?
Seznam razpisanih izobraževanj s termini je na voljo na spletni strani pod zavihkom aktualna izobraževanja in v koledarju izobraževanj. Če med ponujenimi programi ne najdete ustreznega, nam pošljite povpraševanje na e-poštni naslov cvu.fs@um.si. Na vaše povpraševanje bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.
red. prof. dr. Darko Lovrec
Reference nosilca izvajalca izobraževanja s področja fluidne tehnike se nanašajo na široko področje raziskav. V zadnjem obdobju se raziskave nanašajo na pregled in snovanje Tribološke teste s hidravličnimi črpalkami ob konstantni in ob spremenljivi obremenitvi, obremenitvi ter trajnostnim testiranjem povsem novih visokotehnoloških ionskih hidravličnih tekočin. Tako je bil raziskan Vpliv indeksa viskoznosti različnih hidravličnih tekočin na obratovalno temperaturno področje, pomen poznavanja električnih lastnosti tekočin (The importance of the electrical properties of hydraulic fluids), raziskave združljivosti hidravličnih tekočin z materiali tesnil (Ionic hydraulic fluids and seal-material compatibility) kot tudi potencialnimi področji uporabe teh novih tekočin (Application areas of ionic hydraulic fluid).
izr. prof. dr. Vito Tič
je raziskovalec in pedagog s širokim, interdisciplinarnim pristopom k reševanju problemov na področju fluidne tehnike in mehanske obdelave. Njegovo strokovno delo obsega raziskave sinhronega gibanja rotacijskih hidravličnih osi, kjer se je ukvarjal z vplivom razlik v proporcionalnih ventilih za zagotavljanje enakomernega gibanja hidravličnih motorjev. Njegov prispevek na področju mehanike loma je še posebej opazen pri razvoju servohidravličnih pogonov, ki so ključni za raziskave mehanskih lastnosti materialov.
Poglobil se je v raziskave implementacije regulatorjev, kjer je razvil in implementiral zaprto-zančne regulatorje z uporabo sistema MATLAB, integrirane v Beckhoff-ov krmilni sistem Soft-PLC. Ta tehnična inovacija je prinesla nov način nadzora in optimizacije mehanskih sistemov. Poleg tehnične inovativnosti se ukvarja tudi z nadzorom stanja tehničnih sistemov in komponent. Njegove raziskave vključujejo razvoj oddaljenega nadzora nivoja tekočin s pomočjo IoT tehnologije ter spremljanje hidravličnih filtrov kot indikatorjev za nadzor tlaka v realnem času. S tem prispeva k izboljšanju učinkovitosti in varnosti hidravličnih sistemov.
Aktiven tudi na področju didaktike, kjer raziskuje didaktične pristope za izobraževanje v fluidni tehniki, povezani s konceptom Industrije 4.0, in se ukvarja z raziskavami triboloških naprav, ki se uporabljajo v težki mehanizaciji. Njegovo široko in poglobljeno raziskovalno delo prispeva k napredku na več področjih, medtem ko njegova pedagoška dejavnost študente uvaja v najsodobnejše tehnologije, ki oblikujejo prihodnost.
dr. Milan Kambič
je eden tistih izkušenih inženirjev, ki mu v dosedanji strokovni karieri gre vse kot namazano, saj se dosledno drži vsem znanega reka “Kdor maže, ta vozi” oz. “Kdor dobro maže, ta dobro vozi”. (Pri tem seveda mislimo na mazanje v tehničnem smislu.)
Mazivom je namreč posvetil svojo strokovno pozornost in inženirsko kariero. Z njimi se je najprej srečal na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral, sodeloval je tudi s tedanjim Centrom za tribologijo na Univerzi v Ljubljani in nato v Železarni Jesenice, kjer je bil zaposlen kot inženir za tribologijo. Sedaj ima z mazivi dnevno opravka kot direktor tehnične službe podjetja OLMA d.o.o. iz Ljubljane, ki je naš vodilni proizvajalec maziv. Hkrati je tudi komercialno tehnični predstavnik podjetja in je tako dnevno v stiku s strankami pri reševanju težav. Prav tako je tudi pisec več strokovnih knjig in vrste prispevkov na temo mazanja. Zadnja od njegovih knjig, še čisto sveža, je Mala šola mazanja.
Ker je zadolžen za maziva in tudi vključen v razvoj le-teh, je bilo povsem pričakovano, da se je mazivom, popolnoma nove vrste, posvetil tudi v svoji doktorski nalogi, ki jo je zagovarjal na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru – ionskim hidravličnim tekočinam. Za te meni, da so zaradi svojih izrednih snovnih lastnosti hidravlične tekočine prihodnosti primerne za običajne in ekstremne aplikacije.